sreda, 18. november 2009

Čebula (povezanosti)

To čebulo lahko uporabimo za poživitev katerekoli kateheze, ki ima lahko več različnih tem. Na papir napišemo temo/vprašanje/nalogo in jo zavijemo v kos časopisnega papirja, da nastane kepa. Nato na to kepo damo naslednjo temo/vprašanje/nalogo, in ovijemo s časopisnim papirjem, postopek nadaljujemo tolikokrat kolikor plasti z temo/vprašanjem/nalogo mora biti.

Čebulo si podajamo v krogu in štejemo (na primer do deset) in tisti(deseti), ki jo ujame, ima čast, da odvije prvo plast in prebere temo/vprašanje/nalogo. Ko se o temi pogovorimo, na vprašanje odgovorimo ali ko naredimo nalogo, potem začne metati tisti, ki je odvil plast, in se postopek ponavlja, dokler ne zmanjka plasti.

Čebula povezanosti
Kot naloge so lahko naloge, ki povezujejo in spodbujajo sodelovanje v skupini. (tukaj jih je naštetih samo nekaj)
- S svojimi telesi sestavite besede...(mandarina, čebula, slušalka, čokolada, življenje,.....)(zabavno je, če ima beseda več črk, kot je članov skupine.)
- Sestavite tri različne piramide (s svojimi telesi)
-vsi se postavijo v vrsto in jim zvežemo noge (leva noga od desnega soseda z desno od levega soseda,...) in nato jim rečemo da morajo čimprej prehoditi določeno pot
-naj se dajo v dve skupini in naj s pantomimo predstavijo kako stvar drugi skupini
- podobno kot pantomima, samo da stvar predstavijo z risanjem


avtor: Kosoblejka

prevedena Lepa Vida


slovensko:
France Prešeren, Lepa Vida 
Lepa Vida je pri morju stala, 
tam na produ si plenice prala. 
Črn zamorc čez morje pride, 
ustavi barko, vpraša lepo Vido: 
»Lepa Vida, zakaj več nisi tak dehteča, 
tak cvetoča nisi, kakor ti si nekdaj bila!« 
Lepa Vida mu je odgovorila: 
»Kako bi jaz b'la lepa, kako cvetoča, 
ko pa mene zadela je nesreča. 
Omožila sem se, starca vzela, 
malokdaj sem s'rotica vesela.« 

Angleško: 
Frenk Prešern, D bjuti Waajd 
D bjuti Waajd is ôn d oušn stejšn, 
ôn d oušn stejšn ênd plenice prejšn. 
Uan blek nigro is z broda stoping 
ênd d bjuti Waajd sou tôking: 
»O, very bjuti grl, 
nis' več frišna kot s' b'la prej, 
povej zakej!« 
»Kako b' b'la jaz frišna grl, 
če pa j' moj mož d ênd, 
in bo kmal' umrl.« 

Rusko: 
Francjoša Ivanovič Prešernovski, Krasnaja Vjidočka 
Krasnaja Vjidočka pri mořu stala je, 
pri mořu stala je i spakojno djetičanstvo 
rublje prala je. 
Adin crn muž z br'da je st'pil, 
i krasnaji Vjidočki taku 
gavaril je: 
»Ja pasmatrjat tje djevuška mila, 
nje panjemajem, skažji mja, kakva je sila! 
Kak', da tvaj arganjizam njet tak čil, kak je bil?« 
»Pa čemu štadirašč, dragoj tavarišč! 
Paznaješ mi muža, mlad bil, harašov, aral je 
staruška postal je, i za flancat zaspal je.« 





Nemško
Ein sauber Fida per Meer stalen, 
per Meer stalen und plenizen pralen. 
Ein zamorc se po damfaru prfura, 
zabremza šif, se ustav ko ura. 
"Ja, warum, sauber Fida, povej, 
zakaj noch jung und friš, kot bla si prej?" 
"Kako bi bla noch jung und friš, 
mein mann ist fuč, zanič pri hiš."


Italijansko: 
Frančeško Prešernelli, La bella Vida 
La bella Vida e per mare stalla, 
per mare stalla e pleničelle prala. 
Un negro se kon la barka pelle, 
od šuba da povelle stop 
in svojo barko ustavi: 
»Sinjora Vida, perke njete skuzi bella, 
ko nakdaj tempo ti si cvela?« 
»Kako b' b'la jaz bella roža, 
ko 'ma pa tac'ga star'ga moža.« 

Francosko: 
Fransua Preš'rne, La bel Vida 
La bel Vida sjü la mer stala, 
sjü la mer stala e pleni prala. 
Anar d 'frik se m'm p'rpela in Vida vpraša: 
»Lepa Vida, zakaj ti tak' grda, 
zakaj več ne lepa, kakor ti nekdaj b'la?« 
»Lepa Vida tu že ve, a k'va k' pa n'č dr'gač ne gre. 
Mje muž bolan, 'ma let skur sto, 
adje l'amur, adklenkalu.« 

Madžarsko
Perešeren Ferenc, A sep Vida 
A sep Vida na Balaton stal, 
na Balaton stal 
in saroš pelenice on tan si je pral. 
Laci bači kak husar se prinesla, 
a het sent Vida roža, on je rekla: 
»Mi a baja a sep Vida azanjat! 
Zakaj saroš pelenice prišla prat? 
Zakaj lica ne kak vöröš paprikaš?« 
Prav'la Vida: »Gotovo je muzikaš! 
Laci baci išten vele, bila sen jez mint a tele! 
Star konas na mene prišla, 
dužnost moja je odišla. 
Ekne pekne, star konas nič več ne blekne. 
Strup si vržen v paprikaš, 
če ti meni nič ne daš.« 


Prekmursko: 
Ribčof Francek, Od lepe Vide pesen 
Lepa Vida je pre Möri stala, 
pri Möri stala, pa tan si je s'rotica sama 
posrane plenice prala. 
Čôren Naci z brodon se pr'pela, 
k Vidi stoupi, pa je brž zapela: 
»Kô je tebi lepa Vida moja, 
ka so bleda lica tvoja, 
ka sê rdečo farbo s čob zgibila?« 
Lepa Vida tužno je odgovorila: 
»Nazarenski, stari, seri bâk, 
v püngrad prišo, mi odneso mâk. 
Dete drovno den pa noč breči, 
stari vrak nad menof še kriči. 
Bog libleni, keuko ges trpin, 
pouleg somara staroga se žalostin. 
Spi pa frče celo noč, 
što de meni prišo na pomoč?« 

Gorenjsko:
 
Ribčev Francé, Ta šparovna Vida 
Ta šparovna Vida je pr' Savi stala, 
k'r praška ni, to veste vsi, 
s' je k'r z mivko cune prava. 
K'r n'enkrat ses'dov Joh'n 
s trobrz'nc'm m'm pr'drajsa, 
z nogo zadrajsa, 
pa ker mu je škoda vseh besed, 
jo k'r n'prej odrajsa.




Še ena francoska verzija: 

La bel Vidá la mer stalá, 
la mer stalá e plenis pralá. 
An frik se mem prpelá, 
zagleda Vidá, jo demendá: 
"Bon žur, madam, kako je z vam? 
Pekwa mladost tvojá, 
ni več tako kot prej je bwá?" 
A la bel Vidá vse to že ve, 
a kaj, ko pa drugač ne gre. 
Marí Buwan, mu let je stu, 
adju amor, odklenkalu. 







Pepelka

igralci naj sedijo na stolih obrnjeni proti publiki. Ko je na vrsti lik, naj igralec vstane in naj čimbolj neobčuteno prebere, kar je njegovega teksta.


PRIPOVEDOVALEC:                       To je zgodba o Pepelki. Jaz sem pripovedovalec.
PRVA GRDA SESTRA:                     Jaz sem grda sestra.
DRUGA GRDA SESTRA:                 Tudi jaz sem grda sestra.
OBE:                                                  Midve sva tako grdi.
PEPELKA:                                         Jaz sem Pepelka. Tako sem žalostna.
DOBRA VILA:                                  Ping. Jaz sem dobra vila. Puf.
PRINC:                                             Jaz sem Očarljivi Princ. Tako sem čeden.
URA:                                                 Jaz sem ura.
ČEVELJ:                                           Jaz sem čevelj.

PRIPOVEDOVALEC:                     Prvi prizor. Kuhinja

PRVA GRDA SESTRA:                 Operi to.
PEPELKA:                                      Prav.
DRUGA GRDA SESTRA:              Podrgni to.
PRVA GRDA SESTRA:                 Midve greva na ples.
DRUGA GRDA SESTRA:             Ti pa ne greš.
PEPELKA:                                     Prav. Tako sem žalostna.

PRIPOVEDOVALEC:                   Drugi prizor. Kasneje.

VILA:                                             Ping. Jaz sem tvoja dobra vila.
PEPELKA:                                     Ne, ti nisi dobra vila.
VILA:                                             Ja, pa sem.
PEPELKA:                                     Ne, ti nisi.
VILA:                                             O, da, pa sem.
PEPELKA:                                     Prav. Tako sem žalostna.
VILA:                                             Šla boš na ples. Vrni se ob polnoči.
PEPELKA:                                     Prav. Tako sem srečna.
VILA: Puf.

PRIPOVEDOVALEC:                 Tretji prizor. Ples.

PRINC:                                        Tako sem čeden. Kdo je to dekle? Tako čedna je. Ali bi plesala.
PEPELKA:                                   Prav.
OBE GRDI SESTRI:                    Tako sva ljubosumni.
PEPELKA:                                   Tako sem srečna.
URA:                                            Bong.Bong.Bong.Bong.Bong.Bong.Bong.Bong.Bong.Bong.Bong. /vsi igralci naenkrat in hrupno obrnejo liste/ Bong.
PEPELKA:                                  Moram iti. Tako sem žalostna.
PRINC:                                       Kam je odšla.
VSI:                                            Za teboj.
PRINC:                                      Kam.
VSI:                                            Za teboj.
ČEVELJ:                                    Zvok Zvok /čevelj to reče patetično in vsi igralci naenkrat pogledajo naokoli. nato spet vsi v list./
PRINC:                                      O, njen čevelj.

PRIPOVEDOVALEC:               Četrti prizor. Naslednji dan.


PRVA GRDA SESTRA:            Podrgni to.          
PEPELKA:                                Prav.
DRUGA GRDA SESTRA:        Operi to.
PEPELKA:                                Prav.
PRINC:                                     Tako sem čeden pomeri čevelj.
PRVA GRDA SESTRA:            Prav je.
ČEVELJ:                                   Ooh, ooh /patetično/
PRINC:                                     Ni prav. Tako sem čeden. Pomeri čevelj.

DRUGA GRDA SESTRA:        Prav je.
ČEVELJ:                                   Ooh, ooh /patetično/
PRINC:                                     Ni prav. Tako sem čeden. Pomeri čevelj.
PEPELKA:                                Prav je.
ČEVELJ:                                   Mhmmmmmmm
OBE GRDI SESTRI:                 Tako sva ljubosumni.
PEPELKA:                                Vi ste tako čedni.
PRINC:                                      Poroči se z mano.
PEPELKA:                                 Prav.

PRIPOVEDOVALEC:               Konec.
PEPELKA:                                 Prav.



Ko umreš

Namen kateheze je, da animirance pripravimo do tega, da začnejo razmišljati, kot da so umrli in vstali v novo življenje.Namen je tudi da ugotovijo, da z vsakim slabim dejanjem umirajo v sebi in se tako oddaljujejo od Boga.  Zato je najbolje, da se v temnem in hladnem prostoru uležejo na tla, mi pa jih še pokrijemo z nečim hladnim (vrečka za smeti), da se počutijo kot da so v grobu. Potem začnemo počasi in dramatično govoriti njihove občutke. Premori med povedmi naj bodo dolgi, da bodo lahko vmes razmišljali.
Tema je.
Vse bolj in bolj.
Ne vidiš  nič.
Postaja ti hladno.
Najprej začutiš  hlad v prstih.
Zmrazi te.
Hlad ti gre po nogah.
Zmrazi te še močneje.
Prsti na rokah so popolnoma mrzli.
Telo bi se rado ogrelo, a se ne more. 
Prstov na rokah ne čutiš več, tudi na nogi ne.
Tvoje telo drhti, a nima učinka.
Rad bi se pramaknil, da se malo segreješ, a ne moreš.
Vsako tvoje prizadevanje je zaman.
Sam si. Prav nikogar ni okrog tebe.
Samo tema, hlad in vlaga.
Ne čutiš nič. Ne vidiš nič. Slišiš  – skoraj nič. Morda so le prisluhi.
Konec je. Tudi če bi se hotel premakniti nimaš več volje.

(smrt - dolga tišina)

In tam nekje v daljavi zagledaš drobno lučko.
Svetloba, ki je vedno bolj močna. Vabi te k sebi.
Če imaš v sebi dovolj močan razlog za življenje, pojdi proti tej luči.
Kaj je tvoj razlog, da bi vstal in se za vedno rešil te samote, teme in bolečine?
Kaj te tako močno veže na življenje?

Svoj razlog zapiši na papir, iz njega pa sestavi ladjico. Spusti jo, naj teče po toku tvojega življenja.

Nekje daleč naj se res vidi drobna lučka, ki vodi do svetlega in toplega prostora, do katerega naj gredo, ko imajo dovolj tehten razlog za življenje. Ta prostor predstavlja življenje po vstajenju, kjer je lepo, svetlo in toplo, lahko je tam tudi hrana. Važno je, da je prostor popolno nasprotje tistemu, kar je bilo prej.
Bistvo kateheze je, da vmes nikoli konkretno ne omenimo umiranja, smrti in vstajenja, ampak samo nakažemo na tako vzdušje in okoliščine, da si bodo animiranci te dogodke lahko predstavljali sami.
Ko vsi sestavijo svojo ladjico, se pogovorimo, kaj se je z njimi prej zgodilo. Naj vsak sam pove, kaj misli, da je doživel. Morda nekdo tega ni smatral kot smrt in vstajenje, zato je prav da si podelimo med seboj svoje izkušnje.

Kateheza še bolj pride do izraza, če je izvedemo zunaj, kjer je res tema in mraz. Simbol vstajenja pa je lahko ogenj, ki ga zanetimo šele takrat, ko omenimo drobno lučko.

avtor: Blaž G.